Blogi v nobenem primeru ne izražajo mnenj ustanove (CIRIUS Kamnik)
ali Evropske unije; predstavljajo izključno mnenja avtorjev.

četrtek, 14. marec 2024

Življenje v očeh invalida - 4. del

Nasveti za srečanja z invalidi


Hej!

Danes bom predstavila pet nasvetov, ki jih lahko upoštevate ob srečanju z invalidom.

 

1. Vključite nas v pogovor.

2. Če vas stvari zanimajo, vprašajte. Razložili vam bomo.

3. Velikokrat, ko grem ven, ljudje buljijo vame. Ne počnite tega, prosim.

4. Ob naši prisotnosti se obnašajte normalno. Vsi invalidi smo namreč ljudje, ne pa eni vesoljci, ki bi se jih morali bati. Invalidnost ni nalezljiva!

5. Če potrebujemo pomoč, vam bomo povedali, kaj in kdaj jo potrebujemo.

 

Hvala!

Vaša dijakinja

 

ponedeljek, 11. marec 2024

Nagrada za drugačnost

 Dušan Rutar

Letošnjega oskarja za najboljšo žensko vlogo je dobila Emma Stone. Njen lik je Bella Baxter, ki nastopa v filmu z naslovom Nesrečna bitja (Poor Things). To je pripoved o drugačnosti, o drugačni osebi, o drugačni ženski, o drugačnem človeku v svetu, v katerem je veliko predsodkov, krivičnih razlik med ljudmi, ujetosti v dolgočasne vsakdanje rutine in izkoriščevalske medsebojne odnose. Bella je drugačna, zlasti pa je pomembno, da v tej drugačnosti tudi vztraja; ne pride ji na misel, da bi prenehala biti drugačna, in vseeno ji je, kaj si o njeni drugačnosti mislijo drugi ljudje.

torek, 27. februar 2024

Življenje v očeh invalida - 3. del

Obiskovanje javnih ustanov

 

Hej!

Danes bomo govorili o obiskovanje različnih ustanov s pomočjo vozička.

Gibalno ovirani nimamo tako velike izbire aktivnosti zaradi različnih fizičnih ovir. Prva stvar, ki jo doma pogledamo ob obisku novega kraja, je prilagojenost. Vedeti moramo, če imajo dvigalo (več nadstropij) oziroma klančino. Imam tudi nekaj slabih izkušenj. Predstavila bom dva taka dogodka.

ponedeljek, 26. februar 2024

V istem čolnu

Dušan Rutar

Ti si še otrok, tega ne smeš čutiti. Ne smeš tako misliti. Ne smeš se tako obnašati. Zakaj ne moreš biti kot sosedov otrok, poglej, kako je priden? Take izjave poslušam vedno znova, ko se pri meni oglasijo z željo po pogovoru otroci in mladostniki, obremenjeni z občutki krivde. Zakaj ne smem tako čutiti? Zakaj ne smem tako misliti? Zakaj bi moral biti podoben sosedovemu otroku, jaz bi bil raje podoben samemu sebi? Potem jih povabim k pogovoru.

torek, 13. februar 2024

Življenje v očeh invalida - 2. del

Osebna asistenca 


Hej,

danes bomo govorili o osebni asistenci.

Kaj sploh je osebna asistenca?

Poglejmo si na praktičnem primeru.

petek, 2. februar 2024

Sodelovanje s starši: kar sem, sem zaradi drugih

Dušan Rutar

Ko postanemo starši, ko se nam torej rodi otrok, si je dobro priznati, da ne vemo, kaj pomeni biti dober starš. Lahko namreč preberemo vse knjige o starševstvu in povprašamo za mnenje številne ljudi, pa še vedno ne bomo dobri starši. Morda bomo vedeli, kakšni naj bi bili, toda v praksi bo precej drugače. Eno je namreč vedeti, kako biti dober starš, drugo je biti dober starš.

četrtek, 25. januar 2024

Sodelovanje s starši: kar sporočajo otroci staršem - 3. del

Dušan Rutar

Ko se kot odrasli ljudje spominjamo otroštva, na primer v terapiji ali analizi, se začnemo boleče zavedati, kako nenavaden čas je bil to, čeprav smo bili dolgo močno prepričani, da smo imeli lepo otroštvo.

ponedeljek, 22. januar 2024

Življenje v očeh invalida - 1. del


Uvod in prigoda na Bledu

Hej!

Dobrodošli v mojih zapisih. Govorila bom predvsem o moji svoji dosedanji izkušnji življenja z gibalno oviranostjo. Da, prav si slišal, invalid sem, in to že od rojstva.

Večino dneva preživim na vozičku ali ležim. Ker imam šibke roke, uporabljam električni voziček.

V prvem blogu bom govorila največ o odnosu družbe do invalidov.

Naj vam povem krajšo zgodbo:

Nekaj let nazaj sem bila z družino ob Blejskem jezeru. Ker je bilo poletje, sem si zaželela sladoleda. Ravno sem se odločala med čokoladnimi in sadnimi okusi (običajna dilema, saj jo najbrž tudi sami poznate), ko je do hladilne vitrine prišla tudi starejša gospa. Sploh me ni opazila. Začela je izbirati sladoled in ga hotela naročiti. Prodajalec je jo prijazno opomnil, da sem prva prišla jaz in da še naročam svoj okus. Gospa je bila vidno užaljena in mu zabrusila, zakaj imam jaz, dekle na vozičku, prednost naročiti pred njo (čeprav sem prišla tja kar nekaj časa pred njo). Če se ne bi prodajalec odločno postavil na mojo stran, bi gospa dobila občutek, da je pomembnejša od mene.

Sumim, da je gospa mislila, da ne vem, kaj se dogaja. Tak je svet, nanj ne morem vplivati. Ne oziram se na take ljudi, kot je gospa v zgodbi. Ne poznajo me. Če bi vedeli, da znam sama razmišljati s svojo glavo, bi bilo dosti stvari lažjih.

Vaša dijakinja

četrtek, 18. januar 2024

Sodelovanje s starši: kar sporočajo otroci staršem – 2. del

Dušan Rutar

Po navadi si starši pripovedujejo, kaj vse pričakujejo od svojih otrok, kakšne upe polagajo vanje in česa si želijo od njih. Natanko enako velja za otroke, ki polagajo upe v svoje starše, pričakujejo nekaj od njih in si nekaj želijo od njih. Kaj?

torek, 9. januar 2024

Sodelovanje s starši - kar otroci sporočajo staršem – 1. del

Dušan Rutar

Ne vzgajajo le starši otrok, temveč tudi ti vzgajajo starše. Starši se včasih upirajo otrokom, ker verjamejo, da so dovolj stari in vzgojeni, da ne potrebujejo dodatne vzgoje, zato jih ne poslušajo, ko jim sporočajo, kako jih doživljajo in kaj si v resnici, iskreno mislijo o njih. Če bi bili bolj odprti, bi se veliko naučili ne le o otrocih, temveč tudi o sebi in o medsebojnih odnosih. Obenem je koristno, če se dodatno poučijo, kako s svojim odnosom do otroka vplivajo na to, kar imenujemo arhitektura možganov. Za njen razvoj so namreč pomembni zlasti negujoči pozitivni odnosi z odraslimi s čim manj stresa.

četrtek, 4. januar 2024

Sodelovanje s starši: oče in mati za otroka - 54.

Dušan Rutar

Klasično psihološko spoznanje pravi, da sta v družinah tako oče kot mati za otroka pomembni osebi, na kateri je slednji dolgo časa močno in zlasti čustveno navezan. Zelo poenostavljeno lahko dodamo, da je mati običajno od otrokovega rojstva naprej bolj vključena v njegovo nego in zagotavljanje čustvenega zatočišča, medtem ko so očetje pomembni za kasnejšo igro in otrokove raziskovalne dejavnosti. Ni nujno, da je vselej natanko tako, a za nas je trenutno pomembno nekaj drugega.

ponedeljek, 18. december 2023

Sodelovanje s starši: depresija, strupeno vzgajanje otrok in sočutje - 53.

Dušan Rutar

Mlada ženska mi reče, da je depresivna. In kako veste, da ste depresivni, jo vprašam. Psihiatrinja mi je rekla, da sem, odgovori, zato mi je tudi predpisala antidepresive; saj je logično: če imaš depresijo, jemlješ nekaj, kar deluje proti njej, antidepresive, da je nekoč v prihodnosti ne bi imel več. Ne, nisem vas vprašal, kaj vam je rekla in kaj vam je predpisala, vprašal sem vas, kako vi veste, da je njena diagnoza ustrezna. Sledi zmeda. Nadaljujem: verjetno ne veste, da sta zanesljivost in veljavnost psihiatričnih diagnoz izjemno nizki.

petek, 15. december 2023

Sodelovanje s starši: česar se Janezek nauči … - 52.

Dušan Rutar

Obstaja izraz »temna pedagogika«. Zakaj je nastal in kaj pomeni?

Ker so strokovnjaki pri preučevanju vzgojnih praks, ki so škodljive za otrokov razvoj, spoznali, da je prav, če prakse, ki ne podpirajo čustvenega, socialnega in osebnostnega razvoja otrok poimenujejo »strupena pedagogika«. Ker je zares strupena, saj zastruplja otroka in medsebojne odnose. Je taka pedagogika svetla ali temna? Je temna.

ponedeljek, 11. december 2023

Sodelovanje s starši: otrokova navezanost na starše – temeljno spoznanje - 51.

Dušan Rutar

Za razumevanje odnosov med starši in otroki je zelo pomembno klasično spoznanje iz evolucijske psihologije: Otroci so zelo navezani na svoje starše, pa naj bodo ti »dobri« ali »slabi«. Spoznanje je koristno in uporabno zlasti takrat, ko se sprašujemo, kakšen pomen ima v naših življenjih skrb za drugega človeka – na primer starševska skrb za otroka ali katera koli skrb za drugega človeka.

ponedeljek, 4. december 2023

Sodelovanje s starši: vzgoja kot način, kako se učiti lagati - 50.

Dušan Rutar

Večkrat imamo vtis, da moramo drugim ljudem vedno znova ugajati, da moramo biti ves čas nasmejani in dobre volje in da ne smemo pokazati, kako se v resnici počutimo, kaj doživljamo in kaj zares mislimo. Naučimo se igrati nekakšne socialne igre, da si drugi ljudje ne bi kaj slabega mislili o nas. Dejstvo pa je, da nas drugi ljudje v glavnem niti ne opazijo, da jim je bolj ali manj vseeno za nas, kar pomeni, da si o nas pravzaprav ne mislijo kaj dosti, če si sploh kaj. Zakaj smo potem tako obsedeni z idejo, da moramo nenehno paziti, kaj si bodo mislili o nas? In zakaj vzgajamo svoje otroke v istem napačnem prepričanju, da si drugi ljudje nekaj mislijo o nas?