Blogi v nobenem primeru ne izražajo mnenj ustanove (CIRIUS Kamnik)
ali Evropske unije; predstavljajo izključno mnenja avtorjev.

nedelja, 19. marec 2017

Življenje, umiranje in hrana

Kanadski zdravniki so pred kratkim naleteli na zelo zanimiv pojav, ki jih je nemalo osupnil: ko so na smrt bolne paciente odklopili od naprav, s katerimi so jih ohranjali pri življenju, je eden od njih kazal znake možganske aktivnosti tudi potem, ko so ga razglasili za klinično mrtvega (http://sci-techuniverse.blogspot.si/2017/03/have-scienctists-found-proof-of-life.html). Na prvi pogled novica niti ni preveč zanimiva, toda potreben je podrobnejši pogled, če hočemo vedeti več.


Pojav je namreč zares nenavaden, kajti možganske aktivnosti bi morale po smrti telesa povsem ugasniti. Zakaj je dejstvo, da so aktivnost kljub temu opazili, pomembno?

Pomembno je zato, ker nam pomaga misliti stara vprašanja o umiranju in smrti na nov način. Dejstvo je namreč tudi tole: v trenutku smrti in tudi kasneje deluje v sicer mrtvem telesu več kot tisoč genov. In ko rečemo kasneje, mislimo na nekaj dni po smrti, kar nikakor ni malo in ni zanemarljivo.

Znanost celo dokazuje, da ti geni povečajo svojo aktivnost po smrti, kar je dodatno vznemirljivo. Vznemirljivo je predvsem zato, ker odpira nova poglavja v razmišljanju, kako ljudje in živali doživljamo smrt ter kaj se v resnici dogaja v času umiranja in tik po razglašeni smrti.

Morda nam bo uspelo povezati omenjena znanstvena spoznanja s spoznanji o trpljenju živali, ki jih pobijamo za hrano. In morda se bomo na nov način začeli zavedati, kako je naše prahranjevanje povezano s počasnim umiranjem. Tudi v tem primeru prvi pogled ne pove prav dosti, zato se moramo nekoliko potruditi in pogledati na vse skupaj še enkrat.

S počasnim umiranjem je namreč povezano tudi dolgoletno uživanje sladkorjev, ne le alkohola, nasičenih maščob, rakotvornih nitratov, ki so v rdečem mesu, soli in drugih substanc. Povezano je na način, ki ga prepoznavamo šele danes, in sicer za nazaj.

Raziskave vedno znova odkrivajo, kako velike korporacije vplivajo z velikimi količinami denarja na znanost, da ne pove resnice, čeprav jo pozna.

Tako znanstveniki že vsaj pol stoletja vedo, kako uničujoče posledice lahko sproži prekomerno uživanje sladkorjev, ki so na primer v sladkih pijačah, vendar nekatere študije o tem niso bile nikoli objavljene, nekatere pa so bile dobesedno ponarejene.

Korporacija Coca-cola je tako na primer porabila veliko denarja za raziskovalce, ki so znanstveno dokazovali, da so škodljivi vplivi sladkorjev manjši, kot so v resnici (http://www.npr.org/sections/thetwo-way/2016/09/13/493739074/50-years-ago-sugar-industry-quietly-paid-scientists-to-point-blame-at-fat). Podobno so tovarne sladkarij (prav tam) z denarjem podpirale raziskave, ki naj bi dokazovale, da imajo otroci, ki jedo sladkarije, bolj zdravo telesno težo kakor otroci, ki jih ne jedo.

Po eni strani je težko verjeti, da se vse to dogaja, toda dejstva so neizpodbitna. In pomembna so predvsem zato, ker domnevni izsledki študij vplivajo na ljudi in uživanje hrane. Ni povsem izvito iz trte, če rečemo, da včasih dobesedno ubijajo ljudi na dolgi rok, da kujejo dobičke za elite, kajti propaganda dokazano deluje na ljudi, saj bogati ljudje sicer zanjo ne bi zapravljali tako velikih količin denarja, kot jih.

Ko tako spoznavamo, kaj vse se dogaja v času, ko se poslavljamo s tega sveta, spoznavamo tudi, kaj vse naredimo, da se poslovimo prej, kot bi se lahko, če bi poznali resnico.

dr. Dušan Rutar


Slika: Study: Sugar May Harm Brain Health