Blogi v nobenem primeru ne izražajo mnenj ustanove (CIRIUS Kamnik)
ali Evropske unije; predstavljajo izključno mnenja avtorjev.

sobota, 24. junij 2017

Nevidna reka

Dr. Dušan Rutar
Nevidna reka je nekaj drugega kot nevidna roka, o kateri govorijo ekonomisti. Otroci s posebnimi potrebami so pogosto nevidni, čeprav se zdi, da se z njimi nenehno ukvarja armada staršev, strokovnjakov, prostovoljcev, donatorjev, sponzorjev, politikov in drugih ljudi. Vtis sicer ne vara, kajti z njimi se res ukvarja veliko ljudi, toda poudarek je na besedi ukvarja. Eno je namreč ukvarjati se z nekom, čisto nekaj drugega pa je biti odprt do drugega.

petek, 23. junij 2017

Skupaj

Dr. Dušan Rutar
Zakaj pomeni manj neenakosti v svetu nekaj dobrega? Zakaj bi imeli čisto vsi ljudje koristi, če bi bilo na svetu manj neenakosti? Berem tole publikacijo, ki jo potrebujem za delo na nekem evropskem projektu s področja socialnega vključevanja otrok s posebnimi potrebami: OECD (2015), In It Together: Why Less Inequality Benefits All, OECD Publishing, Paris.
DOI: http://dx.doi.org/10.1787/9789264235120-en.

sreda, 21. junij 2017

Nasilne meje

Dr. Dušan Rutar
Dvajseti junij je svetovni dan beguncev. Mediji na ta dan navadno sporočijo bralcem, gledalcem in poslušalcem, koliko beguncev živi na tem planetu, zato jaz tega ne bom storil. Naredil bom nekaj drugega, kajti svetovni dan beguncev je namenjen razmisleku o samem svetu, na katerem je tako veliko beguncev, in razmisleku o vzrokih zanje, ne pa naštevanju dejstev, glede katerih se tako ali tako lahko prepriča vsakdo, če se le hoče.

torek, 20. junij 2017

Intelektualna moč

Dr. Dušan Rutar
Ideje vladajočega razreda so tudi vladajoče ideje, je nekoč zapisal Marx. Lastniki kapitala imajo zato materialno in intelektualno moč. Nekdo mora namreč skrbeti za ideje, jih ustvarjati in širiti. Mediji so zato za vladajoči razred zelo pomembni, saj širijo ideje, ki jih razred potrebuje. Potrebuje jih zato, ker smo ljudje simbolna bitja, to pa pomeni, da ideje usmerjajo naše vedenje in naša delovanja; vsega tega ne usmerjajo instinkti, tako kot usmerjajo živali v gozdu. Po domače: ni vseeno, katere ideje človek zastopa in zagovarja, saj je od tega v veliki meri odvisno, kako se vede in kako deluje. Ljudje so se prisiljeni ukvarjati z idejami vladajočega razreda, z vladajočimi idejami. Nihče jih k temu neposredno ne sili, pa se vendar ukvarjajo z njimi. Ideje so namreč povsod, neprestano se kopičijo in obnavljajo, ljudje se jim tako rekoč ne morejo ogniti; svet je zasičen z idejami vladajočega razreda. Pa vendar se jim je mogoče upirati.

ponedeljek, 19. junij 2017

Beseda je konj

Dr. Dušan Rutar
Komaj se zavedamo, kako veliko moč ima jezik, ki ga sicer nujno uporabljamo vsak dan, saj smo simbolna bitja, ter z njegovo močjo vplivamo na sebe, druge ljudi in svet okoli sebe. Pravijo, da beseda ni konj, toda v resnici je ravno obratno: beseda je konj. Prav zato ni vseeno, katere besede uporabljamo, kdaj in komu jih namenjamo. Že nekaj časa se posvečam predvsem rabi treh besed: družbena-pravičnost, filantropija. Pravkar sem prebral tole knjigo: Behrooz Morvaridi. New Philanthropy and Social Justice: Debating the Conceptual and Policy Discourse (Policy Press, 2015).

nedelja, 18. junij 2017

Pošteni tatovi in sol življenja

Pošteni tat ukrade torbico, ugotovi, da so v njej poleg denarnice še potni list in nekaj drobnarij, vzame denar, potni list pa s torbico vred odnese na policijo; poštene tatove najdemo tudi med politiki, bankirji, menedžerji in drugimi lastniki kapitala. Tako je življenje, ki je v tem času neposredno naddoločeno s politiko kapitala. Pred nekaj dnevi je pri založbi Verso izšla knjiga z naslovom Making Trouble: Life and Politics; avtorica je Lynne Segal. Zamisel, s katero se ukvarja, je tale: vsak človek je nekoč mlad, potem pa se počasi postara. In ko je star, se lahko vrača v mladost k sanjam, ki jih je nekoč sanjal. Pri tem ugotavlja, na nov način, kajpak, da sanje niso le dovoljene, temveč so tudi sol življenja.

sobota, 17. junij 2017

Pot

Dr. Dušan Rutar
V zadnjem času se med komentatorji političnega dogajanja po svetu večkrat vnovič pojavi nenavaden in celo neprevedljiv izraz, za katerega smo sicer že slišali, zlasti v času Reaganove vladavine, je pa strašljiv, saj smo upali, da je za vedno ostal del preteklosti, v katero se ne želimo nikdar več vrniti. Izraz je tale: exterminism. V angleških slovarjih ga boste kajpak zaman iskali, ker je skovanka iz besed extremism, externalism, exterminate. Pomeni torej vse tole: ekstremnost, skrajnost; pozornost na to, kar je zunanje, površinsko, vidno na zunaj; znebiti se nečesa, tako kot se znebimo mrčesa ali druge nadležne golazni. Pomembno je, da uporabljajo komentatorji izraz v tesni povezavi s sedanjim ameriškim predsednikom Trumpom in s tem, na kar smo najverjetneje že nekoliko pozabili, in verjamemo, da ne obstaja več: hladna vojna, ki se lahko prevesi v jedrsko. Vojna, ki poteka nad našimi glavami in za našimi hrbti, kar pomeni, da o njej ne vemo prav dosti ali pa sploh ne vemo ničesar otipljivega, predstavlja tekmovanje v oboroževanju, ki ga analitiki razumejo kot samodejno, samostojno, samo sebe obnavljajočo iracionalno silo, za katero skrbita zlasti ZDA in Rusija. Skovanka eksterminizem tako pomeni: značilnosti političnega, ekonomskega in ideološkega družbenega življenja, ki se razvija v smeri, v kateri je mogoče doseči končni cilj, izbris multitude ali množice ljudi. Taka razmišljanja o možni usodi sodobnega sveta so seveda v ostrem nasprotju s prijaznimi razmišljanji o vključujoči globalni družbi 21. stoletja, ki naj bi se razvijala pred našimi očmi in grela naša srca. Kaj se torej dogaja?

petek, 16. junij 2017

Srečno, Kekec

Dr. Dušan Rutar
Včeraj so mi učenci podarili kozji rog; natanko tak je, kakršen je na sliki. Bilo je na predzadnjem letošnjem predavanju iz ciklusa Želim zdravo živeti. In jaz sem jim rekel, da me druženje z njimi vedno znova popelje v mojo mladost in v film Srečno, Kekec (Jože Gale, 1963), ki je morda najboljši film, kar so jih naredili Slovenci.

četrtek, 15. junij 2017

Inkluzija, psihologija in demokracija

Dr. Dušan Rutar
Ko se ljudje odpravljajo na volitve, da bi svobodno in demokratično izvolili predstavnike ljudstva, kot jih imenujejo, je videti vse v najlepšem redu in ljudje pogosto rečejo, da je to samo bistvo demokracije; kot da je demokracija nujno povezana s tem, da je vse v redu. Zdi se tudi, da lahko vsak človek vsaj čisto malo vpliva na to, kdo bo sedel v vladi in vladal. Kljub temu se lahko vprašamo, kdo v resnici odloča v kapitalističnem svetu, v družbi, ki je razdeljena na tri razrede: elito, ki predstavlja bistveno manj kot 1 % ljudi, njene podpornike, ki predstavljajo bistveno manj kot 20 % ljudi, in vse druge ljudi, ki predstavljajo velikansko večino. Vprašanje lahko zastavim takole: Komu odgovarja tako orisana demokracija?

sreda, 14. junij 2017

Brez kompasa v nevihti na morju

Dr. Dušan Rutar
Predstavljajte si, da ste na barki sredi oceana, ko se nenadoma zgrnejo nad vas oblaki, začne liti kot iz škafa, zapihajo strašni vetrovi, valovi so visoki nekaj metrov, vi pa nimate v rokah kompasa. Seveda ne bi dosti pomagalo, če bi ga imeli, toda poanta je drugje.

torek, 13. junij 2017

Jezik odprtosti in egalitarnosti

Dr. Dušan Rutar
Ne sprejemam besednjaka, v katerem so besedne zveze kot: otroci s posebnimi potrebami, gibalno ovirani ljudje, ljudje z oviranostmi … Zakaj ne?

ponedeljek, 12. junij 2017

Kdo je kapitalizem

Rok Kralj
Skorajda ne mine dan, da ne bi prebrali, slišali in/ali videli zgodbe o tem, kako je za vse probleme sveta kriv kapitalizem ali njegova še bolj zla različica – neoliberalizem. Kapitalizem je kriv za revščino, neenakost, družbene krivice, uničeno okolje, podnebne spremembe in še marsikaj. Vendar ne mislimo razpravljati o tem, kaj je kapitalizem, temveč kdo je v njegovem ozadju oziroma kdo ga pooseblja.

Kompleksni sistemi

Dušan Čeferin
Kompleksnost je lastnost sistema. Sistem je sklop sestavnih elementov, ki so med seboj povezani. Sistem je kompleksen, če elementi sistema delujejo eden na drugega in se vzajemno odzivajo. Pri tem se vedejo in ravnajo po točno določenih pravilih. Sistem je kompleksen, če se med njegovimi elementi odvijajo izmenjave. Kompleksni sistemi nimajo ene same središčne točke nadzora in upravljanja. Nadomeščajo jo že omenjena pravila ravnanja, vedenja in delovanja elementov sistema.

Problem z begunci

Dr. Dušan Rutar
Nekoč je nekdo vprašal gospoda s kronično boleznijo, česa si najbolj želi v življenju. Njegov odgovor je bil sijajen in je močno vplival name in moje razmišljanje o človeških družbenih identitetah. Rekel je: želim si, da ne bi bil, kar sem (kronično bolan človek, obsojen na počasno umiranje). Naj mi bo dovoljeno posploševanje: politični program izključenih ljudi je lahko zelo preprost: nočemo biti, kar smo, za kar nas imate.

nedelja, 11. junij 2017

Nelagodje privilegija

Dr. Dušan Rutar
Imam privilegij, da sem rojen v času, ko je bilo mogoče vsaj nekaj let govoriti o državi blagostanja in v njej tudi dejansko uživati življenje. Moj privilegij je tudi, da nisem ženska, rojena v Savdski Arabiji ali kje drugje, kjer so ženske povsem odvisne od moške volje. Privilegij je, da sem se lahko šolal in da mi ni bilo treba delati že kot otrok – na primer kot pastirček. Hvaležen sem, da nisem begunec in da v bližini ne divja nobena vojna. Nelagodje pa vendarle ni majhno. Freud je napisal knjigo z naslovom Nelagodje v kulturi, sam čutim in vem, da je svet prepreden z nepravičnostmi, s krivicami, z nasiljem, izkoriščanjem, antagonizmi, s sistemskim nasiljem. Ne bi bilo prav, da bi se naslonil nazaj in zgolj užival privilegije, ki so mi bili ponujeni. V tej perspektivi sem dedič Immanuela Kanta: stori, kar je tvoja dolžnost.

sobota, 10. junij 2017

Nora krava

Dr. Dušan Rutar

Iz same ljubezni se doma žalimo. Moj oče pravi, da me ima rad, obenem pa pravi, da nimam svobodne volje. Mama mi je nekoč rekla, da sem nora koza ali pa nora krava, se ne spomnim več dobro.

petek, 09. junij 2017

Anarhija kot red in duša sveta

Dr. Dušan Rutar
Ko slišijo ljudje besedo anarhija, najprej pomislijo na brezvladje, kaos in podobno. Tako so navajeni; osnovno obliko učenja imenujemo habituacija. Le redki so dovolj poučeni, da vedo, od kod izvira beseda in kaj izvorno pomeni; zelo redki sploh hočejo vedeti, kaj pomeni, in vztrajajo, da je nasprotje od reda ter da se je moramo bati in jo za vsako ceno preprečevati.

Za tiste redke ljudi, ki kljub temu želijo vedeti, kaj je anarhija, nadaljujem.

četrtek, 08. junij 2017

Uživanje v trpljenju

Dr. Dušan Rutar
Vem, da se čudno sliši, toda naj pojasnim, preden naredi kdo napačen sklep v slogu ljudskih psihologov. Trpljenje te sicer uničuje, toda v njem je mogoče vztrajati. Tako mi je rekla neka mladenka. Dogaja pa se še nekaj, česar ne ve in česar se najverjetneje niti ne zaveda.

sreda, 07. junij 2017

Odkrivanje temnih skrivnosti

Dr. Dušan Rutar
Na vaših predavanjih se prav spočijem, mi je rekla oni dan neka gospa, za katero vem, da redno obiskuje moja predavanja, ker jo večkrat opazim. Njena izjava pa ni pomembna le zame, saj ima širše razsežnosti. Ljudje so namreč zaradi vsakdanjega čveka, žargona, propagande, televizijskih razvedrilnih oddaj, resničnostnih šovov, oglasov in političnega novoreka bistveno bolj utrujeni, kot se zdi na prvi pogled.

torek, 06. junij 2017

Praktični materializem

Dr. Dušan Rutar
Večina ljudi vsaj nekaj ve; pravzaprav je nemogoče, da človek ne bi vedel ničesar. Vsak učenec in vsak dijak in vsak študent zato nujno nekaj ve. Pravzaprav ima vsakdo v svoji glavi kup informacij in podatkov. Ljudje celo verjamejo, da so kupi podatkov isto kot znanje. Za zmagovalce na televizijskih kvizih se zato reče, da veliko vedo.

ponedeljek, 05. junij 2017

En kup … snovi

Darij Zadnikar
Šolanje pri nas obvladuje cela kopica samoumevnosti. Ker je samoumevno navadno tisto, kar ne premislimo, se jih je zato vredno lotit. In katera je samoumevnost, ki je pri nas določujoča za ne-mišljenje o šolanju?

Cinizem prepričanj


Dr. Dušan Rutar
Ker sem predstavnik ponižane misli, me zanima, zakaj me dodatno napadajo tako, da mi očitajo vrsto zadev. Prvič. Da je moje pisanje in govorjenje preveč abstraktno in oddaljeno od vsakdanjega konkretnega življenja, da je premalo linearno, kar pomeni, da si ljudje z njim ne morejo pomagati. Drugič. Da veliko govorim, naredim pa malo in zgolj čakam, da bodo drugi kaj naredili. Tretjič. Da na skrivaj podpiram kapitalizem in korporacije ter da v javnosti samo zaradi vtisa udriham po njih, da bi pritegnil pozornost. Kako jim odgovarjam?

nedelja, 04. junij 2017

Vplivnostni marketing

Dr. Dušan Rutar
Mediji so nedvoumni in v svoji preprostosti zelo natančni: tudi pri nas se razvija vplivnostni marketing. Zveni, kot da bi se morali veseliti takega razvoja, kajti razvoj je beseda, ki obeta nekaj dobrega. Seveda se lahko razvijajo tudi tumorji, toda pustimo ob strani take teme. Razvijanje vplivnostnega marketinga je torej nekaj dobrega. A ker hočemo razmišljati, nas zanima, kaj tak marketing sploh je. Poglejmo.

sobota, 03. junij 2017

Predstavnik ponižane misli

Dr. Dušan Rutar
Nisem, kar pravite, da sem. Obstajajo misli in obstajajo ideje, za katere so ljudje pripravljeni priseči, da so uradne, glavne, veljavne, pravilne in take, da jih zagovarjajo (skoraj) vsi. Obstajajo pa tudi ponižane misli in obstajajo ponižane ideje. Ko sem bil še zelo mlad, sem prebral izvrstno knjigo z naslovom Cvetovi i tla: Ogledi o ulogama ideja u životu; njen avtor je Đuro Šušnjić. Zaznamovala me je za vedno. Jaz sem (tudi) zato predstavnik misli, ki niso uradne; vedno bom. Resnica je neprijetna, zato se širijo mnenja, s katerimi razveseljujejo občestvo. Postajajo uradna, zato se ljudem spontano zdi, da je tudi družba vesela in sproščena. Moja naloga ni razveseljevati družbe, moja naloga je misliti resnico. Ne trdim, da bo moje pisanje in govorjenje ostalo v spominu občestva, trdim pa, da priganjam duha k delu, da delam naporno, disciplinirano, dolgo v noč in da je moj vrhovni svetovalec vest, ki mi ne prizanaša. Pogosto me napadajo, še vedno pa mi ni jasno, zakaj ne napadajo z enako vnemo teh, ki lažejo, se sprenevedajo in govorijo neumnosti.

petek, 02. junij 2017

Vsi smo afričani

Afrika je revna, zato moramo Afričanom pomagati. To je preprosta izjava, ki se vsako leto ponavlja v tisočih fotografijah, časopisnih zgodbah in dobrodelnih akcijah, zato ima status resnice. Ko jih beremo in gledamo, utrjujemo predpostavke in zgodbe o Afriki, ki smo jih slišali v svojem življenju. Ponovno potrjujemo svojo podobo Afrike. (Africa is not poor, we are stealing its wealth)

Kar bi rada

Dr. Dušan Rutar
Povzemam zgodbo, ki mi je bila namenjena. Ne po naključju, moram priznati, to pa je še toliko vrednejše.

četrtek, 01. junij 2017

Vse je v redu

Dr. Dušan Rutar
Magično mišljenje zajema tudi zapisano frazo. Nekateri ljudje verjamejo, da je vse v redu, če zgolj rečejo, da je res tako. Kot da bi besede ustvarjale resničnost. Tako preprosto seveda ni, obstaja pa logična možnost, da se ljudje naučimo živeti, kot da je vse v redu celo tedaj, ko nič ni v redu. Zdi se nam, da je red potreben, včasih kdo reče, da je celo slab red boljši kot nikakršen red, toda zadeve so nekoliko kompleksnejše, kot se lahko prepričamo v prečudovitem indijskem filmu z naslovom 3 Idiots (Rajkumar Hirani, 2009), v katerem nastopa tudi Rancho (Aamir Khan), bruc, bodoči inženir, ki je zares drugačen. Prav zato ima ves čas težave, s katerimi se je prisiljen spopadati. Je izjemno inteligenten, zato je še toliko aktualnejše vprašanje, zakaj bi hotel imeti človek ves čas težave, zakaj ne bi raje živel v brezbrižnosti do sveta in kopičil kapital, če ima to možnost.