Danes je pogost vtis, ki ga imajo številni ljudje, da javno življenje izginja. Lynne Segal si zastavlja vprašanje, zakaj je tako, kaj se je medtem zgodilo z mladostnimi sanjami, saj so bile usmerjene k oblikovanju novih, drugačnih, boljših javnih prostorov. Analizira štiri razsežnosti mladostnih sanj, ki jih na kratko predstavljam.
Prvič. Urgentnost. Ko je človek mlad, se mu mudi. Rad bi takoj ali vsaj v čim krajšem času uresničil svoje sanje. In ko spremljamo sanje Lynne Segal, ne govorimo o sanjah mladih podjetnikov, bankirjev, povzpetnikov in drugih ljudi, ki hočejo grabiti kapital, da bi čim prej postali del elite.
Mimogrede: Lynne Segal je profesorica psihologije na Birkbeck College. Med drugim je napisala: Is the Future Female? Troubled Thoughts on Contemporary Feminism; Slow Motion: Changing Masculinities, Changing Men; Straight Sex: Rethinking the Politics of Pleasure. Skupaj s Sheilo Rowbotham in Hilary Wainwright pa je spisala Beyond the Fragments: Feminism and the Making of Socialism.
Drugič. Pomen, pomembnost. Nekatere sanje so pomembne zgolj za tega ali onega človeka, spet druge so pomembne za vse ljudi in za ves svet, celo za vsa živa bitja, pa tudi za ljudi, ki so že odšli, in ljudi, ki se bodo šele rodili. Mislim na univerzalnost.
Tretjič. Zadovoljstvo. Zraven sodi tudi ugodje, čeprav je uresničevanje sanj zlasti naporno in dolgotrajno, včasih izjemno zahtevno delo. Niso namreč vsi ljudje naklonjeni uresničevanju sanj, pa čeprav mislimo na sanje, ki so dobre za vse ljudi. Tak je ta svet, taki so ljudje. Kljub temu je zadovoljstvo zaradi doseženega praviloma veliko.
Četrtič. Absurdnosti. Uresničevanje sanj ni linearni, premočrtni projekt, ki se ga lotimo na začetku, potem pa zgolj zlagoma nadaljujemo do konca. Ne, taki projekti so dinamični, odprti, nelinearni, kaotični. Prehoditi je treba cel kup poti, potk, stez in stezic, se neštetokrat vračati, popravljati smer, na novo premisliti vse ideje, kako zavrniti, ustvariti novo.
Lynne Segal je ženska, ki nam ponuja izvrstno premišljevanje o zapisanem, premišljevanje, ki nas opogumlja in vzbuja upanje, da prav z uresničevanjem sanj o univerzalnostih izpolnjujemo svojo usodo na tem svetu, ji dajemo pomen, smisel in obenem postajamo svetilnik tudi za druge ljudi, ki imajo kajpak svoje sanje, toda če so te zavezane univerzalnosti, kot so ji zavezane naše sanje, smo bratje in sestre, različni ljudje na poti k istemu cilju, ki se imenuje obče dobro.
In v kakšni povezavi sta sol življenja in življenje poštenih tatov? V prav nikakršni.
Slika: Za sanjami (foto: Dušan Rutar)
