Blogi v nobenem primeru ne izražajo mnenj ustanove (CIRIUS Kamnik)
ali Evropske unije; predstavljajo izključno mnenja avtorjev.

petek, 29. september 2017

Čuječnost

Dr. Dušan Rutar
V letošnjem šolskem letu bom imel predavanja in delavnice o čuječnosti (MINDfulness). Na kratko jih predstavljam.

sreda, 27. september 2017

Oblike izključevanja

Dr. Dušan Rutar
Ko govorijo o inkluziji otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, bi kdo utegnil pomisliti, da so taki otroci izključeni. Zakaj bi jih sicer vključevali? Ta hip me ne zanima, kam naj bi jih vključevali, saj beseda inkluzija pomeni družbeno vključevanje, o čemer sem napisal knjigo, ki bo izšla v kratkem, vsekakor pa pred 3. decembrom, ki je mednarodni dan invalidov, saj me zanimajo oblike izključevanja, o čemer v tej deželi zlepa ne spregovorijo, ker je bolj popularno in enostavno govoriti o inkluziji in seveda biti za, karkoli že to pomeni.

Ali bomo (še) vlekli za vrv?

Dijana Kožar Tratnik
Prejšnji teden sem se udeležila prvega dela izobraževanja za mentorje v otroškem parlamentu, projektu, ki ga že osemindvajseto leto zapored organizira Zveza prijateljev mladine. Predstavlja obliko sodelovanja otrok v družbenem dogajanju ter poligon za pridobivanje vedenj o človekovih in državljanskih pravicah. Tam sem slišala zgodbo.

ponedeljek, 25. september 2017

Življenje v kupoli in politika pripadnosti

Dr. Dušan Rutar
Da bi ljudje zares dobro razumeli lastna življenja, morajo imeti notranjo zmožnost za kritični odnos do njega. Če je ne bi imeli, ga nikoli ne bi mogli razumeti, ker ne živimo več v savani. Enako velja za pojasnjevanje družbenega življenja. Kdor ga hoče misliti, mora biti kritičen do njega, to pa terja abstraktno razmišljanje. In kaj je prva zadeva, na katero naletimo z rabo kritične misli? Na notranje kontradikcije.

petek, 22. september 2017

Nova svoboda in pomen teorije za prihodnost

Dr. Dušan Rutar
Živimo v pragmatičnem globalnem svetu, ki je racionalno urejen in organiziran. Ljudje lahko v njem svobodno izbirajo med dobrinami in skrbijo za svoje blagostanje. Vse to se od njih tudi pričakuje; skrb zase in za svoje blagostanje danes ni nekaj, kar človek lahko izbere, če hoče, temveč je imperativ, to pa je nekaj, kar je preprosto treba izbrati, kar se to pričakuje, ker sodi k sodobnemu načinu življenja in je njegov organski del. V odnosu do tega imperativa je sodobni človek vse manj svoboden.

četrtek, 21. september 2017

Vera v boga onkraj religije

Dr. Dušan Rutar
Imel sem predavanja za učitelje. O avtoriteti. Ki ni gospodar. V odnosu do avtoritete zato ni hlapcev. Avtoritete se tudi ne bojimo; bojimo se le gospodarjev. Ne bojimo se zato, ker je o avtoriteti mogoče govoriti le, ko govorimo obenem o pravičnosti.

sreda, 20. september 2017

Kaj je ljubezen

Dr. Dušan Rutar
Iz nekega pisma, ki sem ga dobil te dni: Težko je živeti, če veš, da v tem trenutku je to vse, kar te čaka jutri. Da boš ponovno prizadel, se maščeval, želel si dobrega in lepega in nič od tega se ne bo zgodilo, ker greš vedno znova po sledi zveri. Zdi se, da je sovraštvo in jeza mnogo bolj človeška koža. Od nekdaj je lažje sovražiti kot ljubiti. Kako sploh ljubiti in ne sovražiti? Kaj ljubiti sploh pomeni?

torek, 19. september 2017

Moralna avtoriteta in odpiranje prostora

Dr. Dušan Rutar
Včeraj je bilo na televiziji rečeno, da potrebuje Slovenija novo moralno avtoriteto. Bilo je v zvezi s skorajšnjimi volitvami predsednika države. Kdo bi pomislil, da potrebujemo novo moralno avtoriteto, ker stara ni dovolj dobra, lahko pa bi si tudi mislil, da moralne avtoritete sploh nimamo, in jo kajpak potrebujemo. A zakaj bi jo potrebovali, saj se zdi, da je treba v življenju zlasti slediti denarju in težiti k dobičkom, ne pa spoštovati moralne avtoritete? In kaj moralna avtoriteta sploh je?

ponedeljek, 18. september 2017

Ukinjanje normalnega

Dr. Dušan Rutar
Skorajšnja družbena gibanja, ki izhajajo iz osnovne ideje okupirajmo (na primer borze, banke, Wall Street, trge in parke …), lahko razvijemo do logičnega konca in jih spravimo na skupni imenovalec: okupirajmo vse. Zakaj moramo to narediti in zakaj to lahko naredimo? Ker je univerzalna emancipacija ljudi kot etičnih bitij od nekdaj pomenila kreativno ustvarjanje novih prostorov družbenega življenja znotraj normalnega življenja ljudi, drugačnih načinov naseljevanja sveta, drugačnih oblik skupnega življenja. Namesto otočkov takega življenja v normalnem svetu predlagam njihovo razširitev na ves svet, kar pomeni tudi ukinitev normalnega. Predlagam zato, ker verjamem v egalitarnost ljudi, v njihovo zmožnost za kreativnost, v to, kar ne navdušuje le mene, ampak je navduševalo vsaj še Kanta: človeško bitje je zmožno za etičnost, ki ne spreminja samo ljudi, temveč spreminja celotno vesolje. Vse to lahko naredi, ne da bi moralo kogarkoli prositi za dovoljenje.

Svoboda naprodaj najboljšemu ponudniku

Na durih prve jetnišnice, kar sem jih kdaj videl, je bilo zapisano: Odvadite se počenjati zlo; naučite se počenjati dobra dela! Toda, ker je bil napis na zunanji strani, ga jetniki niso mogli prebrati.
George Bernard Shaw

Prijatelja Jaka, ki pravi, da je anarhist, sem ob neki priložnosti vprašala, kaj mu v življenju pomeni največ, poleg standardiziranih ljubezni. kot so žena/mož, otroci, kužek, hiša, ratatataaa … Rekel je svoboda. Seveda, le kaj drugega sem pričakovala od anarhista. Žalostno pa je, je nadaljeval, da si jo v teh časih lahko kupiš le z denarjem. Ker svoboda med drugim pomeni dostojanstvo. Da ne rabiš nikomur lesti v rit in se podrejati samo zato, da preživiš. In tako svobodo si zasluži vsak. Dozdeva pa se, da dandanašnji časi ponujajo vse manj te svobode.

nedelja, 17. september 2017

Ne morem drugače

Dr. Dušan Rutar
Ljudje, ki dolgo časa živijo skupaj, si gredo včasih vse bolj na živce, njihovo skupno življenje pa se počasi spreminja v kup rutin, navad in banalnosti. Pogosto so tudi vraževerni, in zaman čakajo, da se bo v njihovih življenjih nekaj dobrega zgodilo kar samo od sebe. Potem so zgolj vse bolj razočarani. Letos pa mineva natanko pol tisočletja, odkar je Martin Luther pokazal vsemu svetu, kako je mogoče vztrajati v protestu zoper banalnosti, izkoriščanje, vraževerje in rutine, kako je mogoče vztrajati v čisti, nepreračunljivi dobroti. Njegova slavna izjava Ne morem drugače, tudi če bi hotel je svetilnik, ki ne bo nikoli ugasnil. Martin Luther zaradi nje ni postal Bog, ampak se je z njim zgodilo nekaj boljšega in radikalnejšega: Bog je dokončno postal človek, ki je radikalno svoboden natanko zaradi zmožnosti, da sprejema ontološko odgovornost, ki ga osvobaja.

četrtek, 14. september 2017

Nič posebnega

Dr. Dušan Rutar
Ljudje pogosto odgovorijo na vprašanje, kako so, tako, da rečejo: nič posebnega. S tem hočejo povedati, da življenje pač počasi teče dalje in se iz dneva v dan vije kot lena reka. In če dodate, da je danes življenje kapitalistično, je odgovor enak: nič posebnega. Navajeni smo na vse hudo, včasih dodajo.

sreda, 13. september 2017

Čuječe za sedanjost

Dr. Dušan Rutar
Berem knjigo z naslovom Presence: How Mindfulness and Meditation Shape Your Brain, Mind, and Life; spisal jo je Paul Verhaeghen, izšla pa je pred kratkim pri založbi Oxford University Press. Knjiga je posvečena vsakemu človeku, kot piše čisto na začetku (this book is dedicated to you). In za vsako človeško bitje velja, da bi lahko postala meditacija del njegovega življenja. Ne, raje se zbudimo. Niti približno se ne more zgoditi, da bi bila meditacija del življenja čisto vsakega življenja. Če ste trenutno, v sedanjosti begunec iz Sirije, si želite vse kaj drugega, kot so meditacije. In če ste ženska v Savdski Arabiji, velja povsem isto.

torek, 12. september 2017

Pravičnost in avtoriteta

Dr. Dušan Rutar
Kot rečeno: če ni avtoritete, ni pravičnosti. In živijo intelektualni junaki, ki so nesporno avtoritete, čeprav jih mediji včasih povsem prezirajo. Eden takih je prav gotovo Noam Chomsky, ki sem mu posvetil velik del svojega študija. Taki junaki namreč ne želijo, da jim drugi ljudje sledijo, ne želijo jih voditi v boljši svet, ne želijo jih zapeljevati, ne želijo jih prepričevati, temveč želijo krepiti in podpirati njihovo zmožnost za neodvisno razmišljanje, kritično raziskovanje sveta, kreativnost in samostojno sklepanje. To so edini junaki, ki jim priznavam status avtoritete.

ponedeljek, 11. september 2017

Kdo je danes avtoriteta?

Dr. Dušan Rutar
Kot najstnika so me očarali in navduševali, ne da bi to sploh mogli vedeti, številni ljudje in mi pomagali dvigovati se, da sem se končno naučil tudi kritično misliti. Eden izmed njih je bil filmski junak z imenom Rocky. Toliko let pozneje znova gledam film, v katerem nastopa. Ne zaradi nostalgičnih spominov na otroštvo in mladost, saj nista bili polni tega, česar bi se rad spominjal, temveč zlasti zaradi tega, o čemer bo tekla beseda v nadaljevanju; zaradi avtoritete in pogostega ugotavljanja, da danes avtoritet ni več.

četrtek, 07. september 2017

Pismo Dedku Mrazu

Dr. Dušan Rutar
Ko začnem na kakem predavanju govoriti o univerzalnem, na primer o univerzalnih pravicah ljudi, o potrebi po univerzalnosti, spoznavanju resnice, univerzalnih vrednotah in podobnem, celo izobraženi ljudje, recimo učitelji, včasih ugovarjajo, rekoč, da živimo v takem svetu, v katerem je moje govorjenje isto kot pismo Dedku Mrazu; torej hočejo biti kritični, kot se reče. Tako so prepričani, da je svet vulgaren in da ni mogoče ničesar spremeniti, da so povsem vdani v usodo, svojo usodo pa ponujajo še drugim – kot nekaj univerzalnega. Njihova paradoksnost je zato zares velika, nemoč, da bi vplivali na svet okoli sebe, pa tudi. Podobno lahko razmišljamo na obči ravni.

sreda, 06. september 2017

Etika kot prva filozofija

Dr. Dušan Rutar
Starši in učitelji, pa vzgojitelji in drugi ljudje večkrat odločno vzkliknejo, da mladina premalo spoštuje avtoritete, da danes ni več takega reda, kot bi moral biti in je obstajal še nedavno, da so mladi neposlušni, da so premalo oziroma preslabo vzgojeni, da so preveč razpuščeni, in da je zato toliko nereda na tem svetu. Resno razmišljanje o naravi avtoritete in vzgajanja drugih ljudi pa nam ponudi nekaj čisto drugega.

Nevarnost edine zgodbe

Rok Kralj
Kaj vemo o Afriki? Da je revna, da v njej divjajo okrutne vojne. Povezujemo jo z malarijo, ebolo, virusom HIV. V Afriki je veliko terorizma, tisoči Afričanov dnevno bežijo v Evropo. Marsikdo najprej pomisli na lačne otroke in Afriko pozna samo po občasnih dobrodelnih akcijah. Morda se kdo spomni Nelsona Mandele, potem pa je znanje povprečnega Evropejca o Afriki bolj ali manj izčrpano. To je naša zgodba o Afriki. Edina zgodba.

torek, 05. september 2017

Notranja prevlada


Človek si lahko misli, da njemu ali njegovemu občestvu, ki mu pripada, nekaj vlada od zunaj. Doživlja pritisk, verjame, da ga nekaj obvladuje. Enako lahko verjame, da nekaj obvladuje občestvo in da bi bilo življenje v njem bistveno drugačno, če bi bilo samostojno. Obstaja pa še ena oblika prevlade, ki jo imenujemo notranja. Tako lahko posameznik čuti, da ga obvladuje nekaj od znotraj, ne le od zunaj, da obstaja sila, ki deluje od znotraj nanj, a se ji ne more upreti. Tudi znotraj občestva lahko obstajajo elite, ki enako kot zunanji sovražnik obvladujejo pripadnike in pripadnice lastnega občestva od znotraj, ti pa imajo občutek, da se jim ne morejo upreti. Torej ni vselej res, da obstajajo naši in vaši, saj so že naši lahko razdeljeni tako, da eni vladajo nad drugimi.

Neenakost in ekonomija delitve

Rok Kralj
Da je neenakost eden ključnih problemov današnjega sveta, danes priznavajo celo organizacije in povezave, ki so desetletja zagovarjale ekonomski sistem, ki je vzrok za zdajšnjo dramatično neenakost. Svetovni gospodarski forum – nekakšna elita globalizacije –, ki združuje bankirje, direktorje korporacij, tehnokrate, politike in novinarje, je v letošnjem poročilu o globalnih tveganjih (The Global Risks Report 2017) na prvo mesto postavil naraščajoče dohodkovne in premoženjske razlike oziroma vse večjo globalno neenakost.

ponedeljek, 04. september 2017

Eksotičnost drugosti

Dušan Rutar
Natančno premišljevanje o nekaterih dogodkih iz dvajsetega stoletja, ki opredeljujejo kolonializem in antikolonialne boje, nam postreže z več kot zanimivim vpogledom v družbeno aktualnost na začetku 21. stoletja.

Misli globalno, deluj globalno

Rok Kralj 
Že leta in leta nam ponavljajo znamenito misel oziroma geslo, ki gre takole: misli globalno, deluj lokalno. To smo slišali že milijonkrat. Pa je to res tisto pravo? Poglejte samo, kako že desetletja delujejo korporacije: mislijo globalno, a tudi delujejo globalno. Od nas pa pričakujejo, da bomo delovali samo lokalno. Zato imamo takšen svet. Ukvarjamo se z lokalnimi problemi, globalne zadeve pa prepuščamo (zunanji) politiki in korporacijam. Delovati samo lokalno je sebično. Ukvarjamo se samo s svojimi vrtički, ne menimo pa se za resnične probleme sveta. Kaj pa če spremenimo to staro mantro in rečemo: misli globalno, deluj globalno.