Kako čudovit oktober smo imeli

Dr. Dušan Rutar

Bilo je, kot bi se hotel kdo posmehovati. Konec oktobra 2017 je The Environmental Protection Agency (EPA) skupaj z National Dialogue on Climate Action gostila svetovno ugledne znanstvenike, ki so govorili o tem, kako je javnost obveščena o podnebnih spremembah, kako bi morala biti obveščena o njih in kaj natančno bi morala vedeti. Govorci so po vrsti ugotavljali, da javnost ve bistveno premalo o njih, da mediji ne opravljajo svoje naloge, kot bi jo morali, saj so podnebne spremembe že katastrofalne in ogrožajo zelo veliko ljudi, ki bodo jutri še bolj ogroženi, kot so danes. Natanko v istem času je slovenska nacionalna televizija ob najbolj gledanem terminu objavila kratek prispevek, v katerem je bilo rečeno, da smo imeli čudovit oktober, ki je bil topel, kot že dolgo ne.
Kdor je pripravil prispevek, je kajpak govoril objektivno resnico: res je bilo nadpovprečno toplo. Čudovitost tako toplega oktobra pa zna znanost natančno pojasniti:

človeštvo ogreva planet in vse več je ekstremnih vremenskih pojavov, med katere sodijo tudi vroči dnevi in tedni. Toplota se namreč akumulira, led se tali, ozračje je vse topleje, ker poraba fosilnih goriv ne pade, kapitalizem pa potrebuje za proizvodnjo dobrin in blaga vse več energije, kar pomeni, da jih bo v prihodnosti porabil še več.

Namesto da bi torej mediji razložili ljudem, kaj se v resnici dogaja s planetom, so ustvarili še eno lepo pravljično podobo jeseni ter sporočili občinstvu, da je vse v najlepšem redu in da so lahko povsem mirni.

Povedati pa bi morali tole, kar poudarjajo znanstveniki.

Energija se akumulira in svet se segreva.

Led in sneg se talita.

Oceani se dvigujejo.

Spreminjajo se oceanski in podnebni vzorci cirkuliranja.

Povečuje se verjetnost ekstremnih vremenskih pojavov.

Pospešuje se kroženje vode.

Ekosistemi se odzivajo.

Prizadeta je pridelava hrane, prizadeta je oskrba z vodo.

Življenje številnih ljudi je ogroženo.

Zakaj bi morali biti ljudje obveščeni o vsem tem? Ker neposredno vpliva na njihova življenja in kroji usodo njihovih eksistenc. Pa tudi zato, ker je resnicoljubnost vrednota. Sprenevedanje namreč ni vrednota. In pripovedovanje pravljic o realnih razsežnostih življenja tudi ne. Znanost zato potrebujemo, saj dobro pojasnjuje realnost. Nihče pri zdravi pameti ne želi živeti v srednjem veku in nihče nima interesa, da bi se znanost priklonila vraževerju.

In kakšno zvezo ima zapisano z inkluzijo otrok s posebnimi potrebami? Čisto nobene, le da ne bo nobenega vključevanja, ko bo dokončno jasno, da je ogroženo samo preživetje velikega števila ljudi, ki jim bo nekega dne popolnoma vseeno za inkluzijo in družbeno pravičnost, saj jih bo zanimalo zgolj vprašanje, kako še priti do hrane in pitne vode, kako torej preživeti v vse toplejšem svetu, v katerem bo vse več ekstremnih vremenskih pojavov, ki ne bodo prizanašali prav nikomur, kar pomeni, nekoliko pregnano rečeno, da ne bo nihče izključen.

Slika: Hierarhija (foto: Dušan Rutar)