Blogi v nobenem primeru ne izražajo mnenj ustanove (CIRIUS Kamnik)
ali Evropske unije; predstavljajo izključno mnenja avtorjev.

torek, 06. februar 2018

Razvijanje nevihte

Dr. Dušan Rutar
Spopadanje s silami, ki vzdržujejo družbeno nepravičnost, brez solidarnosti in močne medsebojne povezanosti najrazličnejših ljudi bi lahko primerjali z bojem z rakastimi celicami brez T celic.Znanstveniki že nekaj desetletij vedo, kako izjemno pomembne so T celice. Iščejo nove načine, kako vplivati nanje, kako jih spreminjati, da bi bili kakor dobro usposobljeni vojaki dolgo in učinkovito v boju. Danes jih že uspešno gensko spreminjajo, da kot sintetične imunske celice ustavljajo rast nekaterih tumorskih celic. V prihodnosti lahko računamo na nove oblike sintetičnih celic in še večje uspehe, saj bo znanost zagotovo napredovala.

Tudi v vsakdanjem življenju si pogosto zastavimo vprašanje, kakšna bo prihodnost in kako jo napovedati, saj želimo, da bi nam bilo dobro. Pri tem so ključni trije dejavniki. Prvič. Sedanja stanja, kot smo jih zmožni opisati in razumeti. Drugič. Sile, ki delujejo in jih omogočajo. Tretjič. Razlage ali interpretacije – sedanjosti in prihodnosti.

Iz razlag sedanjosti že implicitno sledijo razlage prihodnosti. Torej: spremenimo razlage sedanjosti in spremenile se bodo razlage prihodnosti. To še ne pomeni, da se bo spremenila tudi prihodnost, spremenilo pa se bo naše vedenje oziroma delovanja, kar pomeni, da lahko vplivamo na prihodnost, da ne bo povsem taka, kot je videti, če take spremembe v razlaganju sedanjosti ne naredimo.

Naši najmočnejši vojaki v boju s sovragom so prav gotovo nove ideje. Na primer ideje o novih, drugačnih oblikah skupnega življenja, ki izhajajo iz idej egalitarnosti in komunizma. Te ne bodo nastale same od sebe, zato je razmišljanje o njih izjemno pomembno.

Spremembe v razlaganju sedanjosti in prihodnosti pa ne smejo izhajati iz naših želja, kajti prihodnost, ki sledi našim željam, je v glavnem iluzorna in imaginarna, to pa pomeni, da bi morala biti naša sprememba v razlaganju utemeljena v nečem drugem. V čem torej?

V znanosti. Ne v vraževerju, temveč v tem, kar odkriva znanost. Naj zapisano ponazorim s primerom.

Dejstvo je, tako ugotavlja urednik The Anthropocene Review, da kažejo danes najbolj živahen interes za podnebne spremembe, ki so že katastrofalne, marksistični raziskovalci. Ni naključje, seveda. Zakaj ni?

Ker so podnebne spremembe, ekološke katastrofe, uničevanje okolja in izčrpavanje narave neposredno povezani z brezmejnim širjenjem kapitalizma, s kopičenjem kapitala v rokah elit in proizvodnjo dobrin zaradi profitov, ki kajpak potrebuje gigantske količine poceni energije. Ker podnebne spremembe niso zgolj objektivni naravni pojavi, ki jih preučuje fizika. Ker je pomembno, da ustavimo rabo fosilnih goriv ta trenutek, ne šele jutri, saj neposredno pospešuje segrevanje planeta in podnebne katastrofe.

In če bomo ustavili fosilni kapital, bomo resno ogrozili tudi sam kapitalizem, kajti v rokah bomo imeli nove ideje o skupnem življenju.

Ali kot je rekel pred kratkim švedski raziskoval Andreas Malm: če se ne bodo različne skupine ljudi z vsega sveta združile, nimamo nobenih možnosti proti fosilnemu kapitalu.

Zmagoslavje fosilnega kapitala ne pomeni le še bolj katastrofalnih podnebnih sprememb, temveč pomeni tudi zmagoslavje kapitalizma, v katerem polovica ljudi nima dostopa do kapitala, večina ljudi pa je izključenih.

Govorjenje o inkluziji ranljivih družbenih skupin bo v taki perspektivi iz dneva v dan bolj patetično in nemočno, medtem ko bodo elite brezmejno vladale svetu do bridkega konca v podobi Zemlje, ki bo vse bolj podobna Veneri.