Blogi v nobenem primeru ne izražajo mnenj ustanove (CIRIUS Kamnik)
ali Evropske unije; predstavljajo izključno mnenja avtorjev.

sobota, 31. marec 2018

Iskanje ključa pod lučjo

Dr. Dušan Rutar
Pri založbi Verso je pravkar (februar 2018) izšla knjiga s preprostim naslovom Work: The Last 1000 Years. Njena avtorica je avstrijska zgodovinarka Andrea Komlosy. Dobre zgodovinske knjige vselej rad berem, ker razsvetljujejo preteklost in nam pomagajo premagovati napačne domneve, predpostavke, stereotipe, klišeje, mite, neumnosti in vse drugo. In ko govorimo o delu, o tem, kako so delali ljudje v zadnjem tisočletju, piše avtorica, se je dobro zavedati prepada med tem, kako so ljudje zares delali, in romantičnimi zgodbami o delu, ustvarjalnosti delavcev, skupni kreativnosti in podobnem. Vse to je zlasti pomembno za razumevanje delovanja tistih ljudi, ki so že skoraj po navadi izključeni, in njihovega resničnega družbenega položaja.

petek, 30. marec 2018

Čas je

Dr. Dušan Rutar
Obstaja čas odhoda. Vsi vemo, da je res tako. Obstaja trenutek, ko je nečesa nepreklicno konec. Obstaja smrt, obstaja umiranje in obstaja konec, ko plamen ugasne, kot bi rekel slavni švedski režiser Ingmar Bergman. In sprva se bojimo. Nočemo, da bi bilo konec, hočemo nadaljevanje, hočemo, da je plamen še vedno tam in da meče svetlobo. A to so zgolj želje, ki se ne morejo uresničiti. Pride čas, ko je treba dozoreti, in pride čas, ko je treba oditi.

četrtek, 29. marec 2018

Človek kot kiborg in extended mind

Dr. Dušan Rutar
Naslednji mesec odpotujem v Amsterdam, nato pa v Nijmegen, kjer deluje eden najboljših inštitutov za raziskovanje možganov, kognicije in vedenja – imenuje se Donders. Pred časom sem bil tudi v Edinburgu, kjer živi in predava na tamkajšnji univerzi Andy Clark, eden najbolj znanih in cenjenih strokovnjakov za filozofijo kognitivne znanosti na svetu. Skupni imenovalec mojih obiskov: filozofija, kognitivna znanost in nevroznanost. In kakšno zvezo ima vse to z inkluzijo otrok s posebnimi potrebami? Vsakršno.

sreda, 28. marec 2018

Sodelavka je seksala s predsednikom

Dr. Dušan Rutar
Povejte ljudem resnico nekega dogodka, pa vas ne bo nihče niti opazil – še naprej bo gledal v zaslon pametne naprave. Recite jim, kar je v naslovu tega zapisa, in nenadoma bodo vsi hoteli izvedeti pikantne podrobnosti.

torek, 27. marec 2018

Red, ki mora biti

Dr. Dušan Rutar
Družinsko življenje je v medijih najpogosteje prikazano kot življenje v varnem, sprejemajočem, spodbudnem, toplem in prijetnem okolju, v katerem člani družine sprejemajo drug drugega, se spodbujajo, so si v oporo, se veliko pogovarjajo in so celo srečni. Vsekakor bi lahko rekli, da je družinsko življenje srce v sicer bolj brezsrčnem, hladnem družbenem okolju, v katerem se mora vsakdo truditi, da tekmuje z drugimi, uspe preživeti in po možnosti nakopičiti čim več kapitala, če ima do njega dostop, kajpada. Celo starši zato večkrat rečejo svojim otrokom, da je življenje tam zunaj trdo, brezbrižno in celo brezsrčno ter da mora biti zato tudi vzgoja trda. Včasih mi preprosto rečejo, naj njihovega otroka primem bolj na kratko, da red mora biti, da življenje ni pravljica in da je treba trdo delati, če hočeš uspeti.

nedelja, 25. marec 2018

Zagovor egoističnega altruizma

Dr. Dušan Rutar
Pravijo, da je človek bodisi egoist bodisi altruist. Dodajo, da je lahko tudi malo enega in malo drugega; včasih rečejo, da ni preveč dobro biti altruist, ker te potem samo izkoriščajo. Natančnejši razmislek pa pokaže nekaj tretjega. Argument za tretjo možnost razvijemo, kot je prikazano v nadaljevanju.

sobota, 24. marec 2018

Gnila jabolka

Dr. Dušan Rutar
Ljudje izkoriščajo druge ljudi; ne izkoriščajo vsi vseh, kajpada, saj bi potemtakem izkoriščali tudi sebe, toda to je truizem. Zapisano obenem ne pomeni, da so nekateri ljudje zlobni izkoriščevalci, drugi pa nemočne žrtve. Lahko je tudi tako, toda daleč zahtevnejše je analiziranje utrjenih, organiziranih, institucionaliziranih oblik izkoriščanja, ki so skoraj neotipljive, celo nevidne, na videz neproblematične in v očeh javnosti skoraj nedotakljive.

petek, 23. marec 2018

Družinske vrednote danes

Dr. Dušan Rutar
Melinda Cooper je profesorica na Fakulteti za družbene in politične vede na University of Sydney. Pred kratkim, marca 2017, je izšla njena knjiga z naslovom Družinske vrednote: med neoliberalizmom in novim družbenim konservativizmom (Family Values: Between Neoliberalism and the New Social Conservatism, Zone Books – MIT). Njena osnovna ideja je zelo preprosta in dobro utemeljena: kapitalizem postavlja družinske vrednote v samo jedro svojega delovanja, zato ne smemo misliti, da so danes ogrožene. Če smo zelo pozorni, je res prav nasprotno. Iz določenega zornega kota je namreč jasno videti, da sodobno kapitalistično življenje ne podpira atomiziranega individualizma, kot pogosto mislimo, temveč se dogaja nekaj drugega.

četrtek, 22. marec 2018

Nekaj besed

Dr. Dušan Rutar
Kar zares šteje, ko razmišljamo o vključevanju ljudi s posebnimi potrebami, ni toliko približevanje trgu dela, kot radi rečejo zastopniki in zagovorniki kapitalizma, temveč je nekaj drugega. V nadaljevanju zato predstavim nekaj osnovnih izrazov, s katerimi si danes pomagamo pri analizah družbenega oziroma občestvenega življenja vseh ljudi, ne le ljudi s posebnimi potrebami, da bi razumeli, katere razsežnosti vključevanja ali inkluzije za odprto družbo so zares dobre in katere so zgolj retorični okraski, ki ne prispevajo k zmanjševanju prepadov med elitami in vsemi drugimi ljudi, čeprav so prijetni za uho.

sreda, 21. marec 2018

Dom, kjer nisem doma

Dr. Dušan Rutar
Jackie Wang je študentka, raziskovalka, pesnica, performerka, bralka knjig in to, kar imenuje sama trauma monster. Je kandidatka za doktorski naziv na Harvard University ter avtorica zbirke esejev Carceral Capitalism (Semiotext(e), 2018), ki jo priporočam v branje vsakomur. Ključna ideja, zaradi katere je pomembna za tukajšnja razmišljanja o inkluziji in odprti družbi, je tale: obstajajo različni načini, kako ljudje niso doma, kjer je njihov dom (There are many ways of not being at home at home).

torek, 20. marec 2018

Kako vem, kdo sem

Dr. Dušan Rutar
Klasične pripovedi o preobrazbah ljudi, zlasti o tistih, ki zapustijo varni znani svet in se odpravijo v neznanega, divjega, nevarnega, prepovedanega, pa naj gre za divji prostor zunaj civiliziranega ali pa za notranji svet, ki ga pogosto označujejo z izrazom podzavest, so pomemben mejnik v življenju vsakega človeka, saj se prej ali slej znajde v položaju, v katerem lahko zbere dovolj poguma in se odloči za preobrazbo ali pa vsaj za potovanje v drugi svet, v katerem bi se lahko preobrazil, kajti ljudje smo na tem svetu živi le trenutek v primerjavi z večnostjo, ta trenutek pa nam je dovoljeno raziskovati na način, za katerega bi lahko rekel, da je samo jedro človekove narave in ključni cilj, vezan na dolžnosti, ki jih filozofi in drugi misleci že od nekdaj povezujejo z etičnostjo in zmožnostjo človeških bitij zanjo, kar zopet pomeni, da so preobrazbe tako rekoč nujne, saj se noben človek ne rodi kot zrela osebnost, zmožna za take oblike vedenja, ki jih terjajo etični principi ali maksime, kot jih je imenoval Immanuel Kant.

ponedeljek, 19. marec 2018

Kognitivna svoboda in umno delovanje?

Dijana Kožar Tratnik
Odzvala sem se na literarni natečaj, ki ga ob 75-letnici znanstvenega odkritja neke molekule pripravlja Psihedelično društvo Slovenije. Razmišljala sem, kakšen je moj pogled na svet, kako zaznavam sama sebe, druga živa bitja in svet, v katerem živim. Ta spoznanja bi rada delila tudi z vami.

O grehu

Jan Adlešič
Dolgo časa nisem vedel, kaj naj bi z idejo izvirnega greha. Greh nasploh se mi je zdel kot samo še ena samovoljna iznajdba tistih, ki jim je v največji užitek ponoči z verigami priklepati najstniške roke na posteljo, človeku odrekati laično spoznavanje lastnega telesa in enako početi tudi z razumom, ki naj ga v strahu in trepetu drži drdranje formul o strahu in trepetu. Tako sem verjel in če sem kdaj naredil kaj iz načela namesto iz nagona (v kar sicer nisem prepričan), je bilo to iz žolčnega sovraštva do krščanstva. Nekakšne parodije levičarskih nazorov brez kakršnekoli intelektualnega ali moralnega izhodišča nisem privzel iz empatije do delavstva ali čaščenja človeškega napora in njegovih sadov ali celo sumničenja dobrohotnosti kapitalizma, ne, v skrajni levici sem videl edino silo, ki lahko dokončno izbriše to nepotrebno, zatiralsko krščansko moralnost, ki sem jo tako zelo črtil.

Psihologija izključevanja

Dr. Dušan Rutar
Izključevanje ljudi skušajo pogosto razlagati s psihologijo posameznikov, zato rečejo, da je oseba izključena zaradi svojih osebnostnih značilnosti, potez, sposobnosti, telesnih posebnosti, idej, ki jih zastopa, genov, ki jih je podedovala; torej je krivda ali odgovornost za izključevanje povsem na njeni strani. Redkokdaj se zgodi, da poskušajo razumeti strukturne procese in mehanizme, občestvene značilnosti, kulturne ali celo civilizacijske mehanizme, zaradi katerih se dogaja izključevanje. Poseben primer zapisanega so dogodki, značilni predvsem za ZDA, ko ta ali oni posameznik postreli nekaj sotrpinov, potem pa ga razglasijo za duševno motenega.

sobota, 17. marec 2018

Vse, kar sledi

Dr. Dušan Rutar
Propaganda pravi, da je za človeka dobro, če je sproščeno pripravljen na vse, kar sledi v življenju. Je res treba biti pripravljen na vse?

petek, 16. marec 2018

Ko drugačnost ni mogoča

Dr. Dušan Rutar
Vraževerje je vsepovsod. Zastopniki organiziranega vraževerja so izjemno premožni, bogati in močni, zato so tudi vplivni. Dekalog, o katerem je naredil tako izjemno serijo desetih filmov poljski režiser Krzysztof Kieslowski, je mogoče razlagati tudi tako, da razlage podpirajo izključevanje drugačnosti. Empirično preprosto ni res, da je drugačnost vselej podprta, spoštovana in sprejeta. Taka so dejstva. Ne obstaja zgolj ljubezen do drugačnosti, obstaja tudi odpor do nje.

četrtek, 15. marec 2018

Whatever it works

Luna J. Šribar
Besede, ki mi zadnje čase ob vse več priložnostih odzvanjajo v glavi, so besede Adriana P. Kezeleja iz enega njegovih intervjujev.*

Ljudje smo rojeni oblikovalci stvarnosti. Naša čutila in drugi organi naše zavesti niso samo orodja opažanja, temveč učinkovito orodje izražanja in ustvarjanja. Adrian P. Kezele v svoji knjigi Razdvajanje svetov govori o tem, da se začenja svet deliti na dve resničnosti. V eni vztrajajo zagovorniki stare paradigme, ki temelji na manipulaciji in strahu, v kateri sodelujejo tudi ekonomija, politika in religija, drugo pa že ustvarjajo ljudje, ki si želijo in verjamejo v boljši svet. Razkorak med obojimi naj bi postajal tako velik, da enostavno ne bomo več mogli živeti v istem svetu.

Spoštovano človeštvo,

Dr. Dušan Rutar
odšel je Stephen Hawking. Ko sem izvedel za njegov odhod, se mi je orosilo oko in tega nisem skrival; ne skrivam niti sedaj. Nikoli ga nisem srečal v živo, a saj takega srečanja nisem potreboval. Bolj kot drugi ljudje je iz dneva v dan dokazoval, da se srečujemo predvsem v duhu, v brezmejnem umu, v katerem smo popotniki skozi čas, ki ga ne razumemo čisto dobro in ga še dolgo časa ne bomo. Naše skromno razumevanje vesolja in vsega, kar je morda zunaj njega, je zares majhno, toda prav Stephen je pokazal, kako veliko lahko vemo in kako neverjetne zmogljivosti uma imamo na voljo, kar zlasti pomeni, da za razumevanje sveta ne potrebujemo vraževerja. Lahko jih izkoristimo, lahko pa jih tudi zanemarjamo.

sreda, 14. marec 2018

Na sporedu je teorija

Dr. Dušan Rutar
O odprti družbi lahko razmišljamo na najrazličnejše načine. Pravzaprav celo moramo, ker to terja sam izraz odprta družba; lahko pa tudi rečemo, da nam je zaprta družba čisto všeč in da ne želimo nobene spremembe v luči odprtosti. Ljubezen do različnosti je zato onkraj spontane in popularne všečnosti, kajti odprtost ni nekaj, kar navadno sprejemamo z obema rokama, ker smo preveč ujeti v družbene, strukturne in institucionalne hierarhije, ideološke prakse, organizirano vraževerje in lastno egocentričnost. Odprtost je onkraj vsega tega. Izvrstni prikaz zapisanega bo skorajšnje dogajanje v Londonu, ki se bo začelo aprila letos in bo trajalo dva meseca; zares bo vznemirljivo. Kaj se bo torej dogajalo?

torek, 13. marec 2018

Tudi jaz

Dr. Dušan Rutar
Ne mislim zgolj na #Metoo; tudi na to, seveda, pa še na nekaj drugega, kot bo razvidno v nadaljevanju. Vsakdo danes ve, da živimo v kapitalizmu, kjer ima vse ceno. In prav tako je jasno, da je treba v življenju številne zadeve preprosto sprejeti, ker jih ni mogoče spreminjati. Toda enako razmišljanje nam pove, da je v vseh obdobjih človeštva vsak kralj, faraon, car ali kaj podobnega razmišljal, da se ljudje ne bi smeli upirati obstoječemu redu, zlasti pa ne božanski volji, ki naj bi jo vladar utelešal. Patetičnost takega razmišljanja je, vsaj upam, očitna. Upor je bil vselej potreben in vselej bo potreben, če želimo odprto družbo.

ponedeljek, 12. marec 2018

Zadovoljstvo vseh za obče dobro

Dr. Dušan Rutar
Sodobna znanost in filozofija nam ponujata izjemno zanimive odgovore na vprašanja, kateri dejavniki prispevajo k blagostanju ljudi, h kakovosti njihovih vsakdanjih življenj, k uspehom. To niso abstraktni, nekoristni, prazni ali celo izmišljeni odgovori neuravnovešenega uma, temveč so, prav nasprotno, odgovori zelo uravnovešenega raziskovalnega in razmišljajočega uma. Sledi zelo konkretno nadaljevanje, kot bi nekoga peljal za roko.

četrtek, 08. marec 2018

Dan žena

Dr. Dušan Rutar
Danes, 8. marca, je praznik. Mednarodni praznik. Posvečen je vsem ženskam, namenjen pa je tudi praznovanju enakopravnosti. Decembra 2017 je pri založbi Verso izšla knjiga, ki sodi k temu prazniku. Njen naslov je The Right to Have Rights, njeni avtorji pa so Stephanie DeGooyer, Alastair Hubt, Lida Maxwell in Samuel Moyn. Prebral sem jo in ob mednarodnem prazniku, posvečenem vsem ženskam, lahko rečem tole.

sreda, 07. marec 2018

Rob fikcije ali zgolj pripovedke

Dr. Dušan Rutar
Včeraj sem imel predavanje v Korobaču, kjer se je začel ciklus predavanj z naslovom Egalitarne simbolizacije življenja s posebnimi potrebami. Spregovoril sem o nekaterih idejah iz sodobnih teorij pravičnosti (Rawls, Nozick, Nussbaum, Rancière). Večer je bil poseben. Morda je bil tak tudi zaradi prostora, v katerem se je vse skupaj zgodilo, saj se ne dogaja vsak dan, da se v gostilni lotevamo filozofije, in zaradi ozračja, ki je nastalo med nami, ki smo bili tam. Kaj se je zgodilo? Naj na vprašanje odgovorim s kratkim komentarjem nekega drugega predavanja; naj torej potegnem vzporednico in ustvarim analogijo.

torek, 06. marec 2018

Samo boljši

Dr. Dušan Rutar
Ameriški filozof in zgodovinar Arthur Oncken Lovejoy je nekoč zapisal, da pomeni resno raziskovanje zgodovine iskanje poti, kako presegati meje sedanjosti. Njegova izjava se mi zdi koristna in produktivna, zato bi jo rad še komentiral. Zlasti zato, ker terja določeno mero samopreseganja. Človek, ki želi segati onkraj meja sedanjosti, mora namreč zagotovo presegati tudi samega sebe, saj je vselej omejen s sedanjostjo, v kateri živi. Ni mogoče presegati sedanjosti, če človek ne presega samega sebe in vice versa. In če je ne presega, je zgolj njen pasivni sestavni delček.

ponedeljek, 05. marec 2018

Filozofija samoupravljanja

Dr. Dušan Rutar
Družboslovje je za na odpad. Psihologija, sociologija, filozofija – same neuporabne vede, čvekanje na kvadrat, prazne in nekoristne abstrakcije. Poglejmo, če tako razmišljanje res zdrži. Zadošča en sam primer, da dokažemo, da ni nujno tako.

petek, 02. marec 2018

Kar oče prenese na sina

Dr. Dušan Rutar
Bil sem na predavanju Terryja Eagletona. Govoril je o različnih temah, zlasti o upanju in realizmu, o človekovi potrebi po iskanju in razumevanju resnice življenja, ki ga živi, o etičnosti človekovega odnosa do resnice in o potrebi po njej. Njegovo sicer sorazmerno kratko predavanje je imelo zelo jasno sporočilo, ki ga lahko razumem v luči razprav o naravi družbene pravičnosti v poznem kapitalizmu. Sam bom imel naslednji torek v Korobaču predavanje o sodobnih teorijah pravičnosti. Med drugim bom govoril tudi o upanju in realizmu v času, v katerem živimo. Zanimivo naključje. Ali pa tudi ne. Za potrebe predavanja sem prebral še tole knjigo: Adonis Frangeskou. Levinas, Kant and the Problematic of Temporality (Palgrave Macmillan, 2017). Mimogrede: ogledal sem si film z naslovom Novitiate (Margaret Betts, 2017).

Velika planina

Aleksandar Zarić
Nedolgo nazaj so bile novoletne počitnice, ko se ponavadi srečamo in družimo z ljudmi, ki jih imamo radi in jih seveda tudi obiščemo. Moja današnja tema je pot na Veliko planino; nisem velik ljubitelj snega ter mraza, vendar sem šel čez sebe in se odločil, da se vseeno odpravim na dogodivščino.